Tudi zadnji izlet je bil nekaj posebnega. Pet vztrajnih planincev se je sprehodilo do graščine Gutenik, nato pa po strmi gozdni poti do Brdc, nad Dobrno. Med potjo smo prisluhnili gozdnim prebivalcem ter iskali učne table, se povzpeli na razgledno točko in sledili markirani poti vse do domačije Pri Šumej. Le-tam je ohranjena kulturna dediščina naših prednikov. Ob vstopu v hišo smo podoživljali način bivanja izpred tristo let. Nekoč je bila hiša s črno kuhinjo edini bivalni del domačije, osrednji del pa so bili ognjišče s pečjo, hiša in štiblc.
Ko smo vstopili v hišo, smo takoj zavonjali dim, opazili lesen pod nogami, po stenah in stropu pa še ostanke saj. V sobi, imenovani hiša, so nekoč delali, spali, jedli, pili, jokali, se veselili in žalovali. Presenečeno smo obstali pred majhno leseno mizo s stoli, na kateri je bila velika glinena skleda s priborom. Nismo si mogli predstavljati, kako so lahko tukaj vsi skupaj sedeli ali pa samo opazovali starejše, ki so obedovali. Usedli smo se na klop okoli krušne peči in opazovali nabožne slike, ki so krasile prostor. Čas se je kar ustavil, tako kot kolovrat pred posteljo, v kotu sobe.
Radovedno smo vstopili tudi v črno kuhinjo, kjer je bilo le majhno okence, okoli nas pa temne stene pokrite s sajami. Ogledali smo si peč, potipali železne in lončene posode ter seveda pripomočke, ki so jih uporabljali pri dvigovanju vroče posode. Kar neprijetno je bilo v tako majhnem, temnem prostoru. Pokukali smo tudi v štiblc, kjer je stala pogrnjena postelja, lesena omara, skrinja ter majhna mizica. Kar zamislili smo se nad skromnim življenjem naših prednikov, kočarjev…
Tako smo zaključili naša prijetna potepanja po okoliških krajih in si obljubili, da s pohodi nadaljujemo skupaj s starši.
Za planince vrtca, Marjana in Jerneja
Pa pokukajte še v galerijo!
