“Otrok je že po naravi željan raziskovanja in gibanja. Zato mu dovolimo, da raziskuje, se umaže, pade in okusi tudi neuspehe. Gibalne izkušnje zvišujejo tudi prag bolečine…«
Letos smo komaj čakali, da zapade sneg. Zelo nas je navdušila pesmica o Snežinkah, ki smo jo vsakodnevno prepevali z željo, da čimprej zaplešemo s pravimi snežinkami. V naravi smo tipali le ivje, se čudili in ugotavljali od kod so prišle lužice, ki so se nenadoma pojavile na prstkih oziroma dlaneh. Rokavice smo kmalu sneli, čeprav smo precej časa namenili oblačenju. Tako smo se s prstki dotikali lesenih površin, delali odtise, potem pa jih stresali in dlani drgnili med seboj.
Koliko veselja je prinesel sneg, Obiskala nas je tudi babica Zima in nas s pesmijo popeljala v umirjen čas, ki pa ni najbolj naklonjen živalim. Ko je padal sneg, smo lovili snežinke, jih prijemali, okušali z jezičkom in sneg z lopatkami in s »kopači« nalagali v vedra. Seveda pa smo zelo radi hodili in se lovili po celem snegu, se plezali in spuščali po velikih kupih, se valjali in delali angelčke. Tudi solzice so se pojavile, a le za kratek čas, potem pa je sledilo neizmerno zadovoljstvo. Ko smo se sprehajali okoli šole, smo hodili tudi po ledu, ga tipali, teptali in se spraševali kako je nastal. Tudi sami smo naredili nekaj poskusov v naravi in potem vsakodnevno opazovali spremembe zunaj in v igralnici. Komaj pa smo čakali, da pozdravimo našo snežno deklico, Snežko, ki smo jo sami naredili. Najprej smo sneg nosili na kup, ga teptali, potem pa je iz njega počasi nastala Snežka. Otrokom je bila zelo všeč, zato so jo vsakodnevno obiskovali na igrišču, jo opazovali, »popravljali«, saj niso želeli, da kar izgine pod toplimi sončnimi žarki, ki so bili vsak dan močnejši.
Otroci so pridobili ogromno izkušenj, razširili besedni zaklad, spoznali fizikalne lastnosti vode, vremenska stanja v naravi, razvijali gibalne spretnosti, predvsem pa se družili, si pomagali in uživali v zimskih radostih…
Pa pokukajte še v galerijo!
Zapisala Marjana Šet
